Pojdi na vsebino

2060 Hiron

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
2060 Hiron (asteroid) ⚷
95P/Hiron (komet)
Odkritje
OdkriteljCharles T. Kowal
Datum odkritja18. oktober 1977
Oznake
1977 UB
kentaver,[1] komet
Značilnosti tira[2]
Epoha: 18. junij 2009 (JD 2455000,5)
Odsončje18,891 AU
2,826 Gm
Prisončje8,5114 AU
1,273 Gm
13,708 a.e.
Izsrednost0,37911
18539,017 dni (50,76 let)
7,75 km/s
94,716°
Naklon tira6,9311°
209,31°
339,98°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti233 ± 14 km[3]
132–152 km[4]
Masa≈1. 1019 kg (predvidevanje) [5]
Srednja gostota
neznana
0,037–0,040 m/s²
0,070–0,075 km/s
0,2466 dni (5,918 ur) [2]
Albedo0,075 ± 0,01[3]
0,11 ± 0,02 [4]
Temperatura~75 K
Spektralni tip
B (po Tholenu),
Cb (po SMASS) [2]
~18,7 [6]
15,6 (prisončje opozicija)
6,5[2]
0,035" (največ) [7]

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov. Zaradi nekaterih lastnosti ga prištevajo tudi med komete.

Odkritje

[uredi | uredi kodo]

Asteroid je odkril ameriški astronom Charles Thomas Kowal 18. oktobra 1977 na Observatoriju Palomar [8]. Odkrito telo je dobilo začasno oznako 1977 UB [9]. V času odkritja je bilo telo v prisončju in je bil najbolj oddaljen znan asteroid [9] Pozneje so ga našli še na nakaterih posnetkih, ki so bili posneti celo v letu 1895. Zaradi tega so njegovo tirnico lahko precej natančno določili [8].

V prisončju je bil v letu 1945, vendar ga niso opazili, ker se je v tistih letih zelo malo opazovali nebo. Tudi plošče niso bile dovolj občutljive, da bi lahko opazili počasi se gibajoče telo [8].

Ime je dobil v letu 1979 [9] po kentavru Hironu ( grško grško Χείρων)

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

V vidnem področju in blizu infrardečega dela spektra kaže Hiron nevtralno sliko. Podoben je asteroidom asteroidom tipa C in jedru Halleyjevega kometa [10]. Podatki o ocenjeni velikosti se precej razlikujejo. Lebofsky je ocenil, da ima Hiron premer okoli 180 km [4]. Ocene v 90. letih so bile bliže vrednosti 150 km [2][4]. Meritve med okultacijo iz leta 1993 so kazale na premer okoli 180 km [4]. Vesoljski teleskop Spitzer je izmeril velikost premera telesa na 233 14  ±  14 km. To pomeni, da je Hiron velik približno tako kot asteroid 10199 Hariklo [3]. Okoli svoje osi se zavrti v 5,918 urah [9].

Hiron kot komet

[uredi | uredi kodo]

V februarju 1988 je svetlost Hirona nenadoma narasla za 75% [11]. To je značilnost kometov in ne asteroidov. V naslednjem letu je Hiron razvil tudi komo [11], v letu 1993 pa je kazal tudi rep [9]. Hiron se je razlikoval od drugih kometov tudi po sestavi kome. V njegovi komi ni toliko vode, kot v komah drugih kometov. Hiron je predaleč od Sonca, da bi lahko voda sublimirala v večjih količinah [10]. Hiron je uradno asteroid in komet. Takšna telesa včasih imenujejo tudi protokometi. Ker pa ima najmanj 130 km v premeru, je za komet zelo velik. Po odkritju Hirona so odkrili še druge kentavre. Med njimi so skoraj vsi klasificirani tudi kot kometi. Primer: Asteroid 60558 Eheklos kaže komo in so mu dodelili tudi oznako za komet 174P/Eheklos. Med prehodom prisončja je tudi kentaver 52872 Okiroja (Okyrhoe ) postal svetlejši.

Obstajajo pa tudi asteroidi, ki niso kentavri, pa jih prištevamo med komete glavni glavnega asteroidnega pasu. To so na primer 4015 Wilson-Harrington, 7968 Elst-Pizaro in 118401 LINEAR.

Tirnica

[uredi | uredi kodo]

Hironova tirnica ima veliko izsrednost. Njegovo prisončje je znotraj tirnice Saturna, odsončje pa je malo zunaj tirnice Urana. V modernih časih se je komet maja 720 približal Saturnu na samo 30 Gmetrov. Takrat se je velika polos njegove tirnice zmanjšala od 14,4 a.e.[12] na 13,7 a.e.[2]. Hiron je postal zanimiv, ker je to prvo telo, ki ima tirnico precej zunaj glavnega asteroidnega pasu. Kentavri nimajo stabilne tirnice. V milijonih let so zaradi težnostnih vplivov velikih planetov izvrženi iz Osončja ali pa močno spremenijo svojo tirnico [13] Hiron bo v milijonu let postal kratkoperiodični komet [14].

Reference in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Marc W. Buie (18. avgust 2007). »Orbit Fit and Astrometric record for 2060«. SwRI (Space Science Department). Pridobljeno 13. oktobra 2008.
  2. 1 2 3 4 5 6 »JPL Small-Body Database Browser: 2060 Chiron (1977 UB)«. 28. november 2008. Pridobljeno 15. marca 2009.
  3. 1 2 3 Stansberry, John; Grundy, Will; Brown, Mike; Cruikshank, Dale; Spencer, John; Trilling, David; Margot, Jean-Luc (2007). »Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope« (PDF). V Barucci, M.A.; Boehnhardt, H.; Cruikshank, D.P.; Morbidelli, A. (ur.). The Solar System Beyond Neptune. The University of Arizona Press. str. 161–179. ISBN 978-0-8165-2755-7.
  4. 1 2 3 4 5 Groussin (januar 2004). »Properties of the nuclei of Centaurs Chiron and Chariklo«. Astronomy and Astrophysics. 413: 1163–1175.
  5. ↑ Uporabljen polmer 116,5 km, določen z Vesoljskim teleskopom Spitzer; prostornina krogle* pri predpostavljeni gostoti 1,5 g/cm³ nam da maso (m=d*v) 9,93 ×1018kg
  6. ↑ »AstDys (2060) Chiron Ephemerides«. Department of Mathematics, University of Pisa, Italy. Pridobljeno 15. marca 2009.
  7. ↑ Meech, Karen (19. februar 1994). »The Structure of the Inner Coma of Comet Chiron: Imaging The Exopause«. Institute for Astronomy, University of Hawaii. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2009. Pridobljeno 19. oktobra 2007.
  8. 1 2 3 Kowal, C. T.; Liller, W.; Marsden, B.G. (1979). »The Discovery and Orbit of (2060) Chiron«. Dynamics of the solar system; Proceedings of the Symposium, Tokyo, Japan, 26-23 maj 1978. Tokyo: Reidel Publishing Co. str. 245–250. Bibcode:1979IAUS...81..245K. Pridobljeno 17. marca 2009.
  9. 1 2 3 4 5 Campins, H.; Telesco, C. M.; Osip, D. J.; Rieke, G. H.; Rieke, M. J.; Schulz, B. (december 1994). »The Color Temperature of (2060) Chiron: A Warm and Small Nucleus«. The Astronomical Journal. Vol. 108, št. 6. str. 2318–2322. Bibcode:1994AJ....108.2318C. doi:10.1086/117244. Pridobljeno 15. marca 2009.
  10. 1 2 Luu, Jane X.; Jewitt, David C. (september 1990). »Cometary activity in 2060 Chiron«. The Astronomical Journal. Vol. 100. str. 913–932. Bibcode:1990AJ....100..913L. doi:10.1086/115571. Pridobljeno 15. marca 2009.
  11. 1 2 Ken Croswell (Harvard University) (25. avgust 1990). »The changing face of Chiron«. New Scientist issue 1731. Pridobljeno 13. oktobra 2008.
  12. ↑ »Chiron's Osculating Elements 700AD generated with Solex 10«. Pridobljeno 16. aprila 2009.
  13. ↑ Jewitt, David C.; Delsanti, A. (2006). »The Solar System Beyond The Planets«. Solar System Update : Topical and Timely Reviews in Solar System Sciences. Springer-Praxis Ed. ISBN 3-540-26056-0. (Verzija PDF)
  14. ↑ Horner, J.; Evans, N.W.; Bailey, M. E. (2004). »Simulations of the Population of Centaurs II: Individual Objects«. Pridobljeno 28. avgusta 2008. {{navedi časopis}}: Navedi journal potrebuje |journal= (pomoč)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Predhodnik:
Komet Russell 4
(94P/Russell)
Seznam periodičnih kometov
Komet Hiron
asteroid/komet
(95P/Hiron)
Naslednik:
Komet Machholz 1
(96P/Machholz)