PiÄen
PiÄen PiÄan | |
|---|---|
Naselje in obÄina | |
PiÄen (PiÄan) | |
| Koordinati: 45°12ā²17ā³N 14°02ā²26ā³E / 45.20472°N 14.04056°E | |
| Država | |
| Županija | |
| Upravljanje | |
| Ā ā¢Ā župan | Branko RužiÄ |
| PovrŔina | |
| Ā ā¢Ā Skupno | 51,23Ā km2 |
| Nadm. viŔina | 349 m |
| Prebivalstvo Ā (31.3.2011) | |
| Ā ā¢Ā Skupno | 1.820 |
| Ā ā¢Ā Gostota | 36Ā preb./km2 |
| Äasovni pas | UTC+1 (CET) |
| PoÅ”tna Å”tevilka | 52332 PiÄan |
| Omrežna skupina | +385 (52) |
| Avtomobilska oznaka | PU |
| Spletna stran | www.pican.hr |
PiÄen (hrvaÅ”ko PiÄan, italijansko Pedena) je zgodovinsko srednjeveÅ”ko mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske obÄine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Geografski položaj
[uredi | uredi kodo]TipiÄno istrsko naselje se nahaja na vrhu griÄa z nadmorsko viÅ”ino 360 m, 12Ā km jugovzhodno od Pazina, visoko nad tesno dolino RaÅ”e in Å”irno planjo izsuÅ”enega ÄepiÄkega jezera. Obdajajo ga polja in vinogradi. Glavne dejavnosti sta živinoreja in poljedelstvo. Naselje nima pravilne geometrijske strukture, lahko pa ga razdelimo na stari in novi del, ki ju loÄuje glavna cesta. Stari del s strnjeno gradnjo in ozkimi ulicami sestavljajo glavni mestni trg, mestna vrata, cerkev sv. Roka in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja.
ŽelezniÅ”ka postaja na progi DivaÄa - Pulj je PotpiÄan. V bližini poteka regionalna cesta Pazin - KrÅ”an - VoziliÄi.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Sedanje naselje se nahaja na mestu predzgodovinske naselbine. V Äasih rimskega imperija je tod stala vojaÅ”ka utrdba z imenom Petina.[1]
PiÄen je bil sestavni del Pazinske grofije do leta 1374, ko je priÅ”el pod oblast Habsburžanov. Leta 1508 je bil za kratek Äas pod upravo Benetk, ko je beneÅ”ka vojska zavzela Pazin.
Polnih 1300 let je bil tu sedež edine Å”kofije v notranjosti Istre, ki jo je v zaÄetku 6. stoletja ustanovil Nicefor, prvi piÄenski Å”kof. TukajÅ”nji Å”kofje so zaradi nizkih prihodkov dobili posmehljiv naziv »Ŕkofje leÅ”nikovĀ«.
Leta 1788 je papež Pij VI. piÄensko Å”kofijo razpustil in jo prikljuÄil tržaÅ”ki.

V srednjem veku je PiÄen obdajalo obzidje, katerega deli so ponekod Å”e danes vidni, drugod pa je vgrajeno v zidove nekaterih poslopij. Mestece je imelo lastno upravo. Ohranjena je Å”kofijska palaÄa iz 16. stoletja, utrjena Rimska vrata (Porta Romana) so iz 14. stoletja, obnovljena so bila leta 1613. Pred njimi se nahaja park, v katerem je skulptura sv. Janeza Nepomuka iz leta 1714. NedaleÄ vstran stoji cerkvica sv. Roka, katerega god proslavljajo z vsakoletnim sejmom.
S strani nekdanje obÄine Labin (katere sestavni del je bil do leta 1993), je bil PiÄen leta 1962 razglaÅ”en za kulturni spomenik.

V mestecu je deloval poslednji samostan u Evropi, v katerem so pri bogoslužju in pisavi uporabljali glagolico.
Å kofija PiÄen
[uredi | uredi kodo]Po legendi naj bi bil prvi tukajÅ”nji Å”kof Nicefor, katerega telo danes poÄiva v Umagu, relikvija njegove roke pa naj bi bila po njegovi želji hranjena v PiÄnu. Med znanimi piÄenskimi Å”kofi sta bila Jurij Slatkonja, dunajski nadÅ”kof, skladatelj in zborovodja, ter Antonio Zara, svetovalec cesarja Ferdinanda III.
Sedanja župnijska triladijska cerkev Marijinega oznanjenja stoji na mestu prejÅ”nje stolnice iz 14. stoletja, preurejena je bila v letih 1608-1613, sedanjo podobo pa je dobila leta 1753. Glavni oltar krasi slika Marijinega oznanjenja, delo znanega slikarja Valentina Metzingerja iz leta 1738. Na cerkvenem tlaku so nagrobne ploÅ”Äe, pod katerimi je pokopana veÄina tukajÅ”njih Å”kofov.
48 m visok cerkveni zvonik, ki je loÄen od cerkvene stavbe, je tretji najviÅ”ji v Istri.
V zakladnici in župnijskem muzeju so shranjeni kelihi iz 15. stoletja in monÅ”tranca iz 16. stoletja, pa tudi edinstvena zgodnjegotska zakristijska omara iz leta 1741, izdelana iz krivljene orehovine, s pozlaÄenimi ornamenti. Posebej dragocen je Å”kofovski plaÅ”Ä, izvezen z zlato nitko, darilo cesarice Marije Terezije.
Å kof Martin iz PiÄna je bil sredi 15. stoletja tudi generalni vikar za vso Kranjsko in je stoloval v Ljubljani, Å”e preden je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska Å”kofija.
Senjsko-modruÅ”ki Å”kof BoÅ”tjan GlaviniÄ de GlamoÄ (* 1630, ā 1697) rojen v PotpiÄnu, je pokopan v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah.
Naselja ObÄine PiÄan
[uredi | uredi kodo]Grobnik, JakomiÄi, Krbune, Kukurini, Montovani, OriÄ, PiÄan, Sveta Katarina, Tupljak, Zajci
Demografija naselja PiÄen
[uredi | uredi kodo]| Pregled Ŕtevila prebivalcev po letih[2] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 2004 | 2072 | 767 | 508 | 615 | 615 | 2469 | 2660 | 457 | 403 | 385 | 311 | 296 | 316 | 315 |
Kultura
[uredi | uredi kodo]V mestu od 2005 vsako leto organizirajo LegendFest. To je festival istrskih narodnih pravljic in pripovedk, obiÄajev, legend in bajk v razliÄnih umetnostnih izrazih, od koncertov, gledaliÅ”kih predstav na prostem, performansov, slikarskih razstav, domiÅ”ljijskih instalacij itd. Festival traja dva dni.
Osebe, povezane s PiÄnom
[uredi | uredi kodo]- Jurij Slatkonja, piÄenski Å”kof in dunajski nadÅ”kof, zborovodja in skladatelj
V PiÄnu se je rodil:
- Matko BrajÅ”a - RaÅ”an (* 11. december 1859, PiÄan , ā 5. september 1934, Zagreb) skladatelj, folklorist, avtor himne Istrske županije Ā»Krasna zemljoĀ«
Druge znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Romanska cerkvica sv. Mihovila se nahaja ob robu pokopaliÅ”Äa. Na njenem portalu je izklesan grb mesta PiÄen. V njej so ohranjene freske iz 14. stoletja, na katerih je viden vpliv nemÅ”ke grafike.
PiÄen je znan tudi po odliÄnih vinih, ki jih je na svojem edinem obisku pohvalil tudi nekdanji avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.
V bližini se nahaja slap Sopot, na Å viÄkom potoku pri halah FloriÄiÄi-PiÄan, visok 8 m.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ā Darovec Darko (2008). Kratka zgodovina Istre. založba Annales Koper. str.Ā 39. COBISSĀ 241234432.
- ā - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovniÅ”tvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Darovec, Darko Kratka zgodovina Istre, Založba Annales, Koper 2008 ISBN 978-961-6328-63-0 (COBISS)
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; IstraĖ Cres, LoÅ”injĖzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih obÄin Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN 88-85289-67-3 (COBISS)
