Pojdi na vsebino

Pičen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Pićan)
Pičen

Pićan
Naselje in občina
Pičen (Pićan)
Pičen (Pićan)
Zastava Pičen
Zastava
Pičen se nahaja v HrvaŔka
Pičen
Pičen
Položaj Pična na HrvaŔkem
Koordinati: 45°12′17″N 14°02′26″E / 45.20472°N 14.04056°E / 45.20472; 14.04056
Država HrvaŔka
ŽupanijaIstrska
Upravljanje
 • županBranko Ružić
PovrŔina
 • Skupno51,23Ā km2
Nadm. viŔina
349Ā m
Prebivalstvo
Ā (31.3.2011)
 • Skupno1.820
 • Gostota36Ā preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
PoŔtna Ŕtevilka
52332 Pićan
Omrežna skupina+385 (52)
Avtomobilska oznakaPU
Spletna stranwww.pican.hr

Pičen (hrvaÅ”ko Pićan, italijansko Pedena) je zgodovinsko srednjeveÅ”ko mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Geografski položaj

[uredi | uredi kodo]

Tipično istrsko naselje se nahaja na vrhu griča z nadmorsko viÅ”ino 360 m, 12Ā km jugovzhodno od Pazina, visoko nad tesno dolino RaÅ”e in Å”irno planjo izsuÅ”enega Čepićkega jezera. Obdajajo ga polja in vinogradi. Glavne dejavnosti sta živinoreja in poljedelstvo. Naselje nima pravilne geometrijske strukture, lahko pa ga razdelimo na stari in novi del, ki ju ločuje glavna cesta. Stari del s strnjeno gradnjo in ozkimi ulicami sestavljajo glavni mestni trg, mestna vrata, cerkev sv. Roka in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja.

ŽelezniÅ”ka postaja na progi Divača - Pulj je Potpićan. V bližini poteka regionalna cesta Pazin - KrÅ”an - Vozilići.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Sedanje naselje se nahaja na mestu predzgodovinske naselbine. V časih rimskega imperija je tod stala vojaŔka utrdba z imenom Petina.[1]

Pičen je bil sestavni del Pazinske grofije do leta 1374, ko je priŔel pod oblast Habsburžanov. Leta 1508 je bil za kratek čas pod upravo Benetk, ko je beneŔka vojska zavzela Pazin.

Polnih 1300 let je bil tu sedež edine Å”kofije v notranjosti Istre, ki jo je v začetku 6. stoletja ustanovil Nicefor, prvi pičenski Å”kof. TukajÅ”nji Å”kofje so zaradi nizkih prihodkov dobili posmehljiv naziv »Ŕkofje leÅ”nikovĀ«.

Leta 1788 je papež Pij VI. pičensko Ŕkofijo razpustil in jo priključil tržaŔki.

Mestna vrata

V srednjem veku je Pičen obdajalo obzidje, katerega deli so ponekod Ŕe danes vidni, drugod pa je vgrajeno v zidove nekaterih poslopij. Mestece je imelo lastno upravo. Ohranjena je Ŕkofijska palača iz 16. stoletja, utrjena Rimska vrata (Porta Romana) so iz 14. stoletja, obnovljena so bila leta 1613. Pred njimi se nahaja park, v katerem je skulptura sv. Janeza Nepomuka iz leta 1714. Nedaleč vstran stoji cerkvica sv. Roka, katerega god proslavljajo z vsakoletnim sejmom.

S strani nekdanje občine Labin (katere sestavni del je bil do leta 1993), je bil Pičen leta 1962 razglaŔen za kulturni spomenik.

Pičen na Valvasorjevi upodobitvi iz 1697

V mestecu je deloval poslednji samostan u Evropi, v katerem so pri bogoslužju in pisavi uporabljali glagolico.

Škofija Pičen

[uredi | uredi kodo]

Po legendi naj bi bil prvi tukajŔnji Ŕkof Nicefor, katerega telo danes počiva v Umagu, relikvija njegove roke pa naj bi bila po njegovi želji hranjena v Pičnu. Med znanimi pičenskimi Ŕkofi sta bila Jurij Slatkonja, dunajski nadŔkof, skladatelj in zborovodja, ter Antonio Zara, svetovalec cesarja Ferdinanda III.

Sedanja župnijska triladijska cerkev Marijinega oznanjenja stoji na mestu prejŔnje stolnice iz 14. stoletja, preurejena je bila v letih 1608-1613, sedanjo podobo pa je dobila leta 1753. Glavni oltar krasi slika Marijinega oznanjenja, delo znanega slikarja Valentina Metzingerja iz leta 1738. Na cerkvenem tlaku so nagrobne ploŔče, pod katerimi je pokopana večina tukajŔnjih Ŕkofov.

48 m visok cerkveni zvonik, ki je ločen od cerkvene stavbe, je tretji najviŔji v Istri.

V zakladnici in župnijskem muzeju so shranjeni kelihi iz 15. stoletja in monŔtranca iz 16. stoletja, pa tudi edinstvena zgodnjegotska zakristijska omara iz leta 1741, izdelana iz krivljene orehovine, s pozlačenimi ornamenti. Posebej dragocen je Ŕkofovski plaŔč, izvezen z zlato nitko, darilo cesarice Marije Terezije.

Škof Martin iz Pična je bil sredi 15. stoletja tudi generalni vikar za vso Kranjsko in je stoloval v Ljubljani, Ŕe preden je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska Ŕkofija.

Senjsko-modruÅ”ki Å”kof BoÅ”tjan Glavinić de Glamoć (* 1630, † 1697) rojen v Potpićnu, je pokopan v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah.

Naselja Občine Pićan

[uredi | uredi kodo]

Grobnik, Jakomići, Krbune, Kukurini, Montovani, Orič, Pićan, Sveta Katarina, Tupljak, Zajci

Pičen, popis 1991; skupaj: 316
  1. Hrvati 257 (81,3%)
  2. Muslimani 11 (3,48%)
  3. Srbi 9 (2,84%)
  4. Albanci 5 (1,58%)
  5. Italijani 4 (1,26%)
  6. Makedonci 1 (0,31%)
  7. Neopredeljeni 3 (0,94%)
  8. Regionalno opredeljeni 24 (7,59%)
  9. neznano 2 (0,63%)

Demografija naselja Pičen

[uredi | uredi kodo]
Pregled Ŕtevila prebivalcev po letih[2]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001
2004207276750861561524692660457403385311296316315

Kultura

[uredi | uredi kodo]

V mestu od 2005 vsako leto organizirajo LegendFest. To je festival istrskih narodnih pravljic in pripovedk, običajev, legend in bajk v različnih umetnostnih izrazih, od koncertov, gledaliŔkih predstav na prostem, performansov, slikarskih razstav, domiŔljijskih instalacij itd. Festival traja dva dni.

Osebe, povezane s Pičnom

[uredi | uredi kodo]

V Pićnu se je rodil:

Druge znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Romanska cerkvica sv. Mihovila se nahaja ob robu pokopaliŔča. Na njenem portalu je izklesan grb mesta Pičen. V njej so ohranjene freske iz 14. stoletja, na katerih je viden vpliv nemŔke grafike.

Pičen je znan tudi po odličnih vinih, ki jih je na svojem edinem obisku pohvalil tudi nekdanji avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

V bližini se nahaja slap Sopot, na Švičkom potoku pri halah Floričići-Pićan, visok 8 m.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Darovec Darko (2008). Kratka zgodovina Istre. založba Annales Koper. str.Ā 39. COBISSĀ 241234432.
  2. ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovniÅ”tvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  • Darovec, Darko Kratka zgodovina Istre, Založba Annales, Koper 2008 ISBN 978-961-6328-63-0 (COBISS)
  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; Istraː Cres, LoÅ”injːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN 88-85289-67-3 (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]