Pičen

Pičen Pićan
Naselje in občina
Pičen (Pićan)
Zastava
Pičen Položaj Pična na Hrvaškem
Koordinati: 45°12′17″N 14°02′26″E
Država	Hrvaška
Županija	Istrska
Upravljanje
• župan	Branko Ružić
Površina
• Skupno	51,23 km2
Nadm. višina	349 m
Prebivalstvo  (31.3.2011)
• Skupno	1.820
• Gostota	36 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	52332 Pićan
Omrežna skupina	+385 (52)
Avtomobilska oznaka	PU
Spletna stran	www.pican.hr

Pičen (hrvaško Pićan, italijansko Pedena) je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Geografski položaj

Tipično istrsko naselje se nahaja na vrhu griča z nadmorsko višino 360 m, 12 km jugovzhodno od Pazina, visoko nad tesno dolino Raše in širno planjo izsušenega Čepićkega jezera. Obdajajo ga polja in vinogradi. Glavne dejavnosti sta živinoreja in poljedelstvo. Naselje nima pravilne geometrijske strukture, lahko pa ga razdelimo na stari in novi del, ki ju ločuje glavna cesta. Stari del s strnjeno gradnjo in ozkimi ulicami sestavljajo glavni mestni trg, mestna vrata, cerkev sv. Roka in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja.

Železniška postaja na progi Divača - Pulj je Potpićan. V bližini poteka regionalna cesta Pazin - Kršan - Vozilići.

Zgodovina

Sedanje naselje se nahaja na mestu predzgodovinske naselbine. V časih rimskega imperija je tod stala vojaška utrdba z imenom Petina.

Pičen je bil sestavni del Pazinske grofije do leta 1374, ko je prišel pod oblast Habsburžanov. Leta 1508 je bil za kratek čas pod upravo Benetk, ko je beneška vojska zavzela Pazin.

Polnih 1300 let je bil tu sedež edine škofije v notranjosti Istre, ki jo je v začetku 6. stoletja ustanovil Nicefor, prvi pičenski škof. Tukajšnji škofje so zaradi nizkih prihodkov dobili posmehljiv naziv »škofje lešnikov«.

Leta 1788 je papež Pij VI. pičensko škofijo razpustil in jo priključil tržaški.

Mestna vrata

V srednjem veku je Pičen obdajalo obzidje, katerega deli so ponekod še danes vidni, drugod pa je vgrajeno v zidove nekaterih poslopij. Mestece je imelo lastno upravo. Ohranjena je škofijska palača iz 16. stoletja, utrjena Rimska vrata (Porta Romana) so iz 14. stoletja, obnovljena so bila leta 1613. Pred njimi se nahaja park, v katerem je skulptura sv. Janeza Nepomuka iz leta 1714. Nedaleč vstran stoji cerkvica sv. Roka, katerega god proslavljajo z vsakoletnim sejmom.

S strani nekdanje občine Labin (katere sestavni del je bil do leta 1993), je bil Pičen leta 1962 razglašen za kulturni spomenik.

Pičen na Valvasorjevi upodobitvi iz 1697

V mestecu je deloval poslednji samostan u Evropi, v katerem so pri bogoslužju in pisavi uporabljali glagolico.

Škofija Pičen

Po legendi naj bi bil prvi tukajšnji škof Nicefor, katerega telo danes počiva v Umagu, relikvija njegove roke pa naj bi bila po njegovi želji hranjena v Pičnu. Med znanimi pičenskimi škofi sta bila Jurij Slatkonja, dunajski nadškof, skladatelj in zborovodja, ter Antonio Zara, svetovalec cesarja Ferdinanda III.

Sedanja župnijska triladijska cerkev Marijinega oznanjenja stoji na mestu prejšnje stolnice iz 14. stoletja, preurejena je bila v letih 1608-1613, sedanjo podobo pa je dobila leta 1753. Glavni oltar krasi slika Marijinega oznanjenja, delo znanega slikarja Valentina Metzingerja iz leta 1738. Na cerkvenem tlaku so nagrobne plošče, pod katerimi je pokopana večina tukajšnjih škofov.

48 m visok cerkveni zvonik, ki je ločen od cerkvene stavbe, je tretji najvišji v Istri.

V zakladnici in župnijskem muzeju so shranjeni kelihi iz 15. stoletja in monštranca iz 16. stoletja, pa tudi edinstvena zgodnjegotska zakristijska omara iz leta 1741, izdelana iz krivljene orehovine, s pozlačenimi ornamenti. Posebej dragocen je škofovski plašč, izvezen z zlato nitko, darilo cesarice Marije Terezije.

Škof Martin iz Pična je bil sredi 15. stoletja tudi generalni vikar za vso Kranjsko in je stoloval v Ljubljani, še preden je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija.

Senjsko-modruški škof Boštjan Glavinić de Glamoć (* 1630, † 1697) rojen v Potpićnu, je pokopan v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah.

Naselja Občine Pićan

Grobnik, Jakomići, Krbune, Kukurini, Montovani, Orič, Pićan, Sveta Katarina, Tupljak, Zajci

Pičen, popis 1991; skupaj: 316

1. Hrvati 257 (81,3%)
2. Muslimani 11 (3,48%)
3. Srbi 9 (2,84%)
4. Albanci 5 (1,58%)
5. Italijani 4 (1,26%)
6. Makedonci 1 (0,31%)
7. Neopredeljeni 3 (0,94%)
8. Regionalno opredeljeni 24 (7,59%)
9. neznano 2 (0,63%)

Demografija naselja Pičen

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
2004	2072	767	508	615	615	2469	2660	457	403	385	311	296	316	315

Kultura

V mestu od 2005 vsako leto organizirajo LegendFest. To je festival istrskih narodnih pravljic in pripovedk, običajev, legend in bajk v različnih umetnostnih izrazih, od koncertov, gledaliških predstav na prostem, performansov, slikarskih razstav, domišljijskih instalacij itd. Festival traja dva dni.

Osebe, povezane s Pičnom

• Jurij Slatkonja, pičenski škof in dunajski nadškof, zborovodja in skladatelj

V Pićnu se je rodil:

• Matko Brajša - Rašan (* 11. december 1859, Pićan , † 5. september 1934, Zagreb) skladatelj, folklorist, avtor himne Istrske županije »Krasna zemljo«

Druge znamenitosti

Romanska cerkvica sv. Mihovila se nahaja ob robu pokopališča. Na njenem portalu je izklesan grb mesta Pičen. V njej so ohranjene freske iz 14. stoletja, na katerih je viden vpliv nemške grafike.

Pičen je znan tudi po odličnih vinih, ki jih je na svojem edinem obisku pohvalil tudi nekdanji avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

V bližini se nahaja slap Sopot, na Švičkom potoku pri halah Floričići-Pićan, visok 8 m.

Viri

• Darovec, Darko Kratka zgodovina Istre, Založba Annales, Koper 2008 ISBN 978-961-6328-63-0 (COBISS)
• Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN 88-85289-67-3 (COBISS)

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem